Beyond my word …

Na maturanca!

Kovčki so spakirani. Pravzaprav en kovček, pa še ta tehta samo 15 kg, ker je to pač zgornja meja za letalo. Nečloveško. Še vedno brskam po spominu, če sem slučajno pozabila kaj nujnega za preživetje. Kopalke imam, kremo za sončenje tudi, prav tako najljubše japanke in pisano oblekico …

Se še kdo sprašuje kam grem? Na maturanca v Španijo! Naša destinacija je Lloret de Mar, obalno turistično mesto polno zabave. Sodeč po poročilih mojih predhodnikov je tam kratko malo noro! Pričakovanja so na vrhuncu, prav tako možni scenariji, ki se vedno znova podijo po moji glavi.

Kakorkoli že, priznam, da vas bom kar malo pogrešala… No, nekatere zagotovo, druge pa malo manj. A hudega mi ne bo, nič bat.

Beremo in pišemo se spet čez dober teden dni + kakšen dan za rehabilitacijo, razumljivo. Uživajte!  *cmok*

Goofa ima izpit!

Tako, pa imam tudi jaz izpit za avto! Po 25ih urah speljevanja, prestavljanja, gledanja mrtvih kotov in mukotrpnega zavijanja v levo se lahko pohvalim s papirjem, na katerem jasno in glasno piše, da sem sedaj legalni voznik. Z malo samovšečnosti dodajam, da je šlo vse v prvo; teorija in praktični preizkus.

O živčnosti raje ne razpravljam… včeraj sem imela srce povsod, samo na svojem mestu ne. Danes zjutraj pa se je, zanimivo, situacija obrnila in bila sem ledeno hladna, kot da bi šla na giljotino, s katero sem se že pred časom sprijaznila. Srce mi je spet poskočilo, ko je zadaj sedeči možiček rekel, da lahko sedaj zavijem na poligon in mi želel srečno vožnjo. Moram se pohvaliti, koncentracijo mi je uspelo obdržati na vrhuncu celih 40 min vožnje. Naredila sem tri male napakice in na koncu končala s papirjem v žepu.

Ah, praznik je danes, prav zares.

Čas teče, veliko reče

V življenju veljajo določene zakonitosti, ki jih z nobeno moderno tehnologijo ne moremo preprečiti. Ena od teh mogočnih zakonitosti je vsem dobro poznani stric, ki ne izbira stranpoti, ga nihče ne zmore prevarati in ni nikomur posebej naklonjen – Čas.

Ljudje smo si izmislili različne naprave za merjenje in štetje časa, vendar ga nobena ura ali koledar ne zmoreta ujeti. Čas je nekaj, kar obstaja tako močno in tako od-zmeraj, da brez njega ne bi obstajalo nič drugega.

Včasih pa ga vendarle ne maram. Ne maram ga, ker vedno konča lepe stvari, se nikoli noče ustaviti in vedno mine. Ne maram ga, ker neusmiljeno beži in za sabo vleče poletne dni in se ne ozira na mene in vse druge, ki bi vroče brezskrbne dni radi še nekaj časa živeli.

Vendar - kako bi bilo, če bi lahko čas kadarkoli ustavili?

Življenja ne bi bilo, bile bi samo navidezne imitacije življenja, za večno ujete v srečno izpopolnjujočih trenutkih. Ne bi bilo vsakodnevnega srečevanja različnih ljudi z različnimi interesi. Ne bi poznali trpljenja, žalosti, niti samote in izgube. Le kako bi potem znali ceniti tiste srečne trenutke, v katere bi se po svoji volji dali za večno zapreti?

To je princip pravljice. Obstajati morata dve strani, dobro in zlo, belo in črno. Tekom časa in izkušenj in okušanja obojega spoznamo privlačnost vedno novih trenutkov. Ne more nam biti vedno lepo, žal ne gre tako. Ne moremo biti za vedno ujeti v prijetno sproščenih počitniških dneh. Ni možno.

Kakorkoli včasih ne maram neustavljivih zakonitosti narave, se po drugi strani zavedam, da brez njih ne bi bilo nič tako, kot je. Res je, da mogoče brez nenehnega enakomernega teka časa ne bi bilo bolečih koncev in trpljenja, vendar tudi ne bi bilo srečnih začetkov in pristnega veselja.

Navsezadnje, vse je za nekaj dobro.

Nokia 7360

Odločila sem se za nakup novega telefona in s tem za velik preklop na Si.Mobil. Dobivam občutek, da Mobitel kljub svojim vedno zabavnim reklamam ni več to, zaradi česar je nekoč bil tako popularen. Si.Mobil je veliko primernejši za nas mlade, omogoča cenejše pogovore in cenejše telefone. Kakorkoli že, prave prednosti in slabosti Si.Mobila se bodo pokazale šele čez nekaj časa uporabe.

Moj novi telefon sliši na ime Nokia 7360 in je zlate barve. Bila sem prepričana, da ga kupim v roza barvi (imam mali fetiš na roza tehnologijo), pa sem bila nad izgledom milo rečeno razočarana. Barva ni bila čista, brez cenzure – gnilo roza je, sploh v kombinaciji z bež. In ker rjava pač ni moja barva, mi je ostala samo še zlata kombinacija. Tudi prav, zlata mi je všeč, dokler se ne pojavi na oblačilih.

Po nekaj dneh uporabe lahko sklenem, da sem s telefonom zadovoljna. Priporočam ga vsem, ki od telefona pričakujejo še kaj več kot samo moderno tehnologijo. Za lažje odločanje morebitnih bodočih lastnikov tega telefona, sem sedaj nekaj izkušenj strnila v plus in minus alineje.

+ Dizajn je estetski, umetniški in nenavaden. Vrh glave imam sivih in črnih telefonov; ta je za razliko prava paša za oči.
+ Zvonjenja so zelo všečna. Še posebej v kombinaciji z vibriranjem – če telefon postaviš pravokotno na mizo, pleše! (Ja ja, neverneži, zaradi vibriranja se giba po taktu.)
+ Ob desnem robu ima majhno etiketo, tako kot jo imajo ponavadi oblačila.
+ Profili so zelo uporabni, z eno tipko si spremeniš vse tone in glasnosti na poljubno jakost. Lahko si pa že prej nastaviš čas, ko se ti profil sam preklopi.
+ Je zelo lahek. Baterija je vzdržljiva.

- Slike so milo rečeno zelo nekvalitetne. Kar me v bistvu niti ne moti preveč, saj sem vedela kakšna je zmogljivost kamere, še preden sem se odločila za nakup. Za delanje dobrih fotk imam pač digitalec.
- Telefon je preširok za moj Golla rdeči štumfl in ga posledično težko potisnem noter.
- Ohišje je občutljivo na dotike. Na njem se pozna vsak prstni odtis, zato vedno znova brišem ostanke mojih znojnic in lojnic.
- Igrice so tečne in jih ne kapiram. Mogoče bi morala prej prebrati navodila.

Zvezde in modne hiše sodelujejo

Biti zvezda na enem področju že nekaj časa ni dovolj. Uspešne pevke si že leta prizadevajo uspeti v filmski industriji, igralke se trudijo s petjem, nato vse skupaj ustvarijo svoj parfum in se na koncu vključijo v svetovne dobrodelne organizacije. Ko je enkrat tvoje ime znano je možnosti nešteto in vedno znova se odpirajo nove. In ena novejših muh kričečih imen je postati obraz znane modne znamke.

Španska modna hiša Mango je pred letom Millo Jovovich izstrelila med modne ikone; ali pa je Milla povzdignila Mango s svojim obrazom? Letos pa je stopila še korak dlje; sedaj ne trži le svojega obraza, ampak tudi svoje možgančke in oblikovalsko žilico. Pogodba za ekskluzivno kolekcijo oblačil pomlad 2007 je podpisana in prve zamisli o odštekanem slogu oblek 60ih let so že znane.

H&M, znan po modnih oblačilih, ki so cenovno dostopne vsem, je svojo srečo (beri: gotov uspeh) preizkusil z ikono modnih trendov – Madonno. M by Madonna linija oblačil, ki sta jo s sodelovanjem izdelali Madonna in Margareta van den Bosch, je luč ugledala marca tega leta. Predstavlja Madonnin glamur, brezčasnost in unikatnost in je že od začetka jamstvo za uspeh.

Sodelovanje z glasbeno in modno divo je moralo obroditi bogate sadove, saj se je H&M letos odločil za sodelovanje s še eno zvezdnico, Kylie Minogue. H&M loves Kylie linija 15ih kopalk predstavlja glamurozno, sproščeno in športno Kylie. Dobra novica: 10% denarja, porabljenega na tej kolekciji kopalk, je podarjeno WaterAid fundaciji.

Kakorkoli že obrnemo, sodelovanje znanih obrazov in znanih znamk prinaša le dobiček. Kdo si ne bi želel biti oblečen kot njegov idol? Posnemanje stilov zvezd je že dolgoletna realnost, ki je sedaj postala še bolj privlačna. Naš idol izdela obleko, ki predstavlja njegov stil in je nam dostopna. Bingo.

The 4400

Že kakšno leto imam prav zanimivo navado - vedno moram imeti eno serijo, ki jo tekoče gledam, ko imam čas. Nazadnje sem 2 mesca gledala Smallville, ki pa se je pred nekaj dnevi žal ‘končal’, zato sem začela z novo serijo. Odločala sem se med O.C. in The 4400, ter na koncu po pregovarjanju izbrala slednjo.

The 4400 je znanstveno-fantastična drama, ki govori o ljudeh, ki jih je v teku 50ih let ugrabila ‘čudna svetloba’. Sedaj se je vseh 4400 naenkrat vrnilo na Zemljo. Postarali se niso niti za dan in nimajo nobenega spomina kje so bili vsa ta leta. Ne mine dolgo, ko začnejo razvijati različne sposobnosti …

Kar me je glede drame (presenetljivo) še najbolj presenetilo in navdušilo, sta začetna pesem in video. Mislim, da ne obstaja prav nobena serija, ki bi imela izvirnejši naslovni video. Tako pri The 4400 vedno pogledam celotno začetno pesem do konca. Kar se drugače nikoli ne zgodi - vedno vrtim naprej (razen pri Lost, tiste 3 sekunde že počakam).

[youtube]4xRxGj39m4s[/youtube]

The 4400 Theme Song: A Place In Time 

Moje bikinke ali Kdor išče ta najde

Vedno bližje je 30. avgust in s tem dan, ko se bo začel naš srednješolski raj. Odleteli bomo (dobesedno) raju naproti, natančneje – obala Španija, here we come!

In ker sem pač punca, že nekaj časa premišljujem o najprimernejši garderobi. Včasih je prav smešno ko vidim punco z zanimivo kombinacijo in se mi v glavi že nariše kam bi lahko to oblekla. Potem pa v spominu brskam po omari in iščem podobne kose. Anyway, odločila sem se, da v tej smeri ne bom prav nič komplicirala. Zato tudi ne brodim po trgovinah v želji po znižanih poletnih kosih in ne ubijam morebitnih deklic, ki bi mi izpred nosa vzele zadnjo S številko.

Edini kos garderobe, ki pa se mu nikakor nisem nameravala odpovedati, so bile nove kopalke. O super, najlepših, najbolj nenavadnih, blah blah kopalkah sanjam že od prvih toplih sončnih žarkov, torej tam nekje od junija. Moje sanjske kopalke so bile (in so še) bele Benetton bikinke, o katerih sem pisala že v prvem Modnem kriku tedna. A včasih pač iz različnih razlogov ne moremo imeti točno tega, kar si poželimo, zato sem bila letos primorana ubrati pot po ovinkih.

Vse kar sem vedela je bilo, da navadnih bikink pa ne kupim, bom raje brez! Prav tako je bila prepovedala roza barva, saj so vse moje dosedanje kopalke te barve (jok). Tako sem se pred nekaj dnevi še zadnjič podala na bojno pot v prepričanju, da tokrat najdem to, kar si želim. In tudi sem. Zdaj lahko javno pohvalim prijazno osebje Calzedonie, ki mi je bilo v veliko pomoč pri izbiri in svetovanju. Po 15ih minutah pomerjanja in tehtanja sem se odločila za kombinacijo dveh delov različnih bikink, ki so mi najbolj ustrezale, in z nasmeškom zapustila prodajalno. Vse kar mi sedaj ostaja je, da jih čim prej namočim v španskem morju! Weee…..

Za lažjo predstavo dajem kopalke Victoria’s Secret, ki oblečene izgledajo skoraj identične mojim iz Calzedonie.

Večni Da v pravljicah, kaj pa v realnosti?

Še pred časom so svet pretresale vedno pogostejše razveze poročenih parov. Sedaj so ločitve del našega vsakdanjika, nikomur več se ne zdijo nekaj strašljivega, tujega in prepovedanega. Žalostno, vedno več zakonov šteje ure in dočaka klavrni propad. Je razlog v moderni družbi? Mediji in okolica nas filajo s popolnostjo in z večjim hrepenenjem po več in po boljšem. Čeprav imamo ljubečega(?) parterja nas njegova človeška nepopolnost žene v iskanje nečesa sicer neobstoječega, a vendar zelo željenega – popolnosti.

Ali življenje ”happily ever after” obstaja le še v pravljicah za lahko noč, kjer princ in izvoljena princeska odjezdita večni sreči naproti? Je v današnji moderni družbi sploh še možno dahniti da v neomajnem prepričanju, da je to pravi korak do sreče?

Statistike gor, pravljice dol. Realni dokazi so tisti, ki štejejo, kajne? Tako sem letos le potešila svojo večno skeptičnost s kar tremi porokami v ožjem družinskem krogu. Mogoče je nekaj sladkega v letu 2007, ali pa je le ljubezen, ki si še vedno prizadeva preživeti moderne trende. Dve sestrični in stric s svojimi izvoljenci so dokaz, da ljubezen in želja po večnem življenju v dvoje z eno samo osebo še vedno živi. Želim jim, da bi njihova ljubezen gorela tako močno kot na usodni dan in da nikoli ne bi postali le še ena številka modernih statistik.

Sicer popolnoma razumem razloge za razveze in ne nasprotujem ločitvam parov, ki očitno niso za skupaj. Pa vendar mi take stvari vedno porodijo ogromno dvomov v smiselnost porok. Zato sem še posebej vesela za dva sveže poročena para, in za tistega, ki bo to postal jutri. Taki veseli dogodki mi vedno znova vračajo vero v večno ljubezen, pa kakorkoli se to sliši klišejsko. Od časa do časa je lepo spet verjeti v pravljice.

Vojaško in ženstveno

Poletje je še vedno tu, vendar nas iz vseh strani že zasipavajo z reklamnimi letaki o šolskih potrebščinah in jesenskih oblačilih. Ker je tudi mene zanimalo v kaj neki se bomo to zimo oblekli, ko bomo pokazali noske mrazu, sem malo posurfala po modnih straneh in odkrila marsikaj zanimivega.

Najbolj me je razveselil novi trend vojaških plaščkov, ki nas spominja na bojne uniforme vojakov iz 1. ali 2. svetovne vojne. Gumbi so opazni, veliki, kovinski, zlate barve in imajo dvojno zapenjanje. Barve plaščev so temne; sive, modre in črne. Všečen je rob v rdeči barvi (mene spominja na energijo in boje). Čeprav so uniforme moška domena, so tokrat oblikovane na prav poseben ženstveni način. To izražajo z nagubanimi rameni, A linijo ali teliranjem. V kombinaciji s krilom celotna podoba deluje zelo žensko in odločno. Morda simbol moderne neodvisne ženske?

Breskvice

Poroka sestrične se vztrajno in hitro bliža in ker poroke ni brez peciva, moja mama že cele dneve peče. Še zdaj ne vem če mi je v hrano vsula prepovedane substance ali kar naenkrat obvlada hipnozo, saj se že dva dni obnašam sila nenavadno. Z drugimi besedami – pomagam peči. Tako sem bila danes nadvse pridna punčka in sem pomagala dobiti končno obliko breskvicam. Natančneje, toni breskvic …

Če jih je že kdo kdaj delal, ve kako zamudno delo je to. Po treh urah gnetenja, dolbenja, drobljenja, filanja, mazanja in občasnega pritoževanja, so svoj dan dočakale moje male stvaritve. Pri tem sem žrtvovala svojo majčko, za katero še vedno upam, da se bo dala oprati.