Maturatski ples pred (zaklenjenimi?) vrati
Zadnje dni veliko razmišljam o bližajočem se maturantskem plesu. Obleko že imam, čevlje tudi, frizerko naročeno. In kakorkoli se vse skupaj zdi kot bližajoči Pepelkin večer, se mi vedno bolj upira. Formalnosti in živčnosti zasenčijo pravo lepoto tako težko pričakovanega večera. Tekanje za dobitki za srečelov, pisanje nešteto zahval in govorov oz. vsaj nuja po pisanju in iskanje prave inspiracije, povabila za vse in vsakogar, vedno večji računi, ki jih pridni starši hitro poravnajo in poškodovan prstek na nogi, zaradi katerega bom najverjetneje plesala v bolečinah. Vse skupaj postaja vedno bolj nesmiselno.
Vem, da bo na koncu vse lepo in prav. Vem, da se bomo imeli lepo, tudi če ne bo popolno – saj ni nič popolno. A vseeno … čutim nekaj umetnega, nekaj prisiljenega, nekaj nenaravnega. Sprenevedanje. Mogoče sem spet pesimistična, sploh zaradi popoldanskih nočnih mor, ki sem jih danes imela o moji frizuri in izpadanju las. Ali pa to – res ni ‘to’.
Kakorkoli že … ta objava je namenjena predvsem besedam, ki so me danes po dolgem času spet prevzele in jih preprosto moram objaviti, da jih bo lahko prebral vsak, ki jih do zdaj še ni. Meni služijo kot dober vir inspiracije za zanosen govor, ki ga bomo v najlepših večernih toaletah poslušali že čez nekaj kratkih dni …
Ladies and Gentlemen of the class of ‘97… wear sunscreen.If I could offer you only one tip for the future, sunscreen would be IT.The long term benefits of sunscreen have been proved by scientists whereas the rest of my advice has no basis more reliable than my own meandering experience.
I will dispense this advice now.
Enjoy the power and beauty of your youth. Never mind. You will not understand the power and beauty of your youth until they have faded. But trust me, in 20 years you’ll look back at photos of yourself and recall in a way you can’t grasp now how much possibility lay before you and how fabulous you really looked.
You are NOT as fat as you imagine.
Don’t worry about the future; or worry, but know that worrying is as effective as trying to solve an algebra equation by chewing bubblegum. The real troubles in your life are apt to be things that never crossed your worried mind; the kind that blindside you at 4pm on some idle Tuesday.
Do one thing every day that scares you.
Sing.
Don’t be reckless with other people’s hearts, don’t put up with people who are reckless with yours.
Floss.
Don’t waste your time on jealousy; sometimes you’re ahead, sometimes you’re behind. The race is long, and in the end, it’s only with yourself.
Remember compliments you receive, forget the insults; if you succeed in doing this, tell me how.
Keep your old love letters, throw away your old bank statements.
Stretch.
Don’t feel guilty if you don’t know what you want to do with your life. The most interesting people I know didn’t know at 22 what they wanted to do with their lives, some of the most interesting 40 year olds I know still don’t.
Get plenty of calcium.
Be kind to your knees, you’ll miss them when they’re gone.
Maybe you’ll marry, maybe you won’t, maybe you’ll have children, maybe you won’t, maybe you’ll divorce at 40, maybe you’ll dance the funky chicken on your 75th wedding anniversary. Whatever you do, don’t congratulate yourself too much or berate yourself, either. Your choices are half chance, so are everybody else’s. Enjoy your body, use it every way you can. Don’t be afraid of it, or what other people think of it, it’s the greatest instrument you’ll ever own.
Dance. Even if you have nowhere to do it but in your own living room.
Read the directions, even if you don’t follow them.
Do NOT read beauty magazines, they will only make you feel ugly.
Get to know your parents, you never know when they’ll be gone for good.
Be nice to your siblings; they are your best link to your past and the people most likely to stick with you in the future.
Understand that friends come and go, but for the precious few you should hold on. Work hard to bridge the gaps in geography in lifestyle because the older you get, the more you need the people you knew when you were young.
Live in New York City once, but leave before it makes you hard; live in Northern California once, but leave before it makes you soft.
Travel.
Accept certain inalienable truths, prices will rise, politicians will philander, you too will get old, and when you do you’ll fantasize that when you were young prices were reasonable, politicians were noble and children respected their elders.
Respect your elders.
Don’t expect anyone else to support you. Maybe you have a trust fund, maybe you’ll have a wealthy spouse; but you never know when either one might run out.
Don’t mess too much with your hair, or by the time you’re 40, it will look 85.
Be careful whose advice you buy, but, be patient with those who supply it. Advice is a form of nostalgia, dispensing it is a way of fishing the past from the disposal, wiping it off, painting over the ugly parts and recycling it for more than it’s worth.
But trust me on the sunscreen.
Sam en tiny miny nasvet: res se probaj ne sekirat(ja vem, da je tezko), ker se bo vsaka negativna misel odrazala navzven in probaj cim bolj uzivat, ker navsezadnje boste vi vsi najlepsi tam na odru!
20.02.2008 ob 08:20
ufff jest sm uro pred odhodom od doma postala čist zapsihirana… češ zakaj sm se sploh prjavla, da bom na tem maturancu, ker nekateri sošolci/ke se niso… in tud k sm pršla, sm bla prepričana, da bo šlo vse narobe, kar le lahko gre
no, na koncu se je izkazalo, da sem se motila… končno sm se enkrat v življenju s sošolci imela super, preplesali smo celo noč, zjutraj pa spali na vlaku proti domu
tko da ja bilo je res lepo, edin kar je bla črna pika: trapasti govori na odru, dolgovezenje z neko predstavo don kihot, ki je povezovala naše predstavitve in zahvale… če bi vse to skrajšali, samo na predstavitev in na četvorko, pa naredil večerjo tako, kot se zagre… potem bi blo super… ampak glede na to, da smo bli takrat zadnjič bolj tako skupaj, je bilo to potem pozabljeno 
uživaj čim bolj
pa za vsak slučaj si kupi une hansaplast vložke za petke, da te naujo ožulile 
20.02.2008 ob 11:27
mah meni tudi počasi že vse preseda. Sploh zato, ker se mi zdi, da se nas ’sekira’ le nekaj, drugim pa po domače povedano ‘dol visi’ če bodo kakšni govori, če bomo imeli srečelov in če sploh damo komurkoli kako darilo. Pa ne vem, zakaj vedno jaz pristanem med tistimi, ki se teden pred ne morejo niti pošteno naspati!
Hvala bogu, da gre h koncu, hvala bogu, da so moji govori bili napisani do ponedeljka, da se mi ni treba sekirati do zadnjega, hvalabogu, da imam doma čevlje in obleko. Včeraj pri frizerki sem se nenormalno ponavljala, češ da mi je popolnoma vseeno, kako frizuro bom mela, ker imam preveč vsega drugega, s čimer bi se lahko obremenjevala. Konec koncev je samo en večer. Naš večer. In če smo vse do sedaj speljali dobro (čeprav zadnje trenutke) bomo tudi to!
ps. sem ti že napisala, da mi je ful všeč in da obvezno vključiš v govor!
20.02.2008 ob 13:40
tudi mene so te besede navdušile, poglej filmček : http://bonboniera.blog.siol.net/2007/12/01/7/
20.02.2008 ob 14:38
komaj čakaaam
20.02.2008 ob 17:58
Mene so podobne, skeptične misli zaposlovale že daleč preden ste ostali razmišljali o tem
Zamudila bom le še eno žurko s sošolci - edino, česar mi je do neke mere žal, ker v vsem ostalem (plesu, večerji, govorih) ne vidim nobenega smisla. Tako sem srečna in vesela, da sem si prihranila nekaj stvari, ki bi me spravile na rob živčnega zloma - in me, prej ali slej, tudi potisnile čez njega. 
A vendar poskušam pomagati (na nek način, mogoče kdo v vsem skupaj vidi le kompliciranje 
)… današnji dan je bil produktiven, upam da uspemo zapolniti oz. urediti to debelo bukvo pravočasno 
Hvala za pomoč - tvoji nohtki so bili sploh zelo priročni, hehe 
Pesem/esej/govor je pa itak zakon… poznam to zadevo
20.02.2008 ob 18:13
@bamboo: Vem, da bomo mi najlepši in da se bomo imeli res fajn… a vseeno. :/ Se bom čim manj sekirala, obljubim.
@saily: Mi ne bomo imeli dolgih govorov, vsaj mislim da ne. Bo pa celotno poročilo na blogu.
@gaвı: To mene tudi moti; eni delajo/mo vse, eni pa sploh nimajo pojma da se kaj mora delati! In potem bodo prišli v soboto in celi začudeni, wow, kaj pa je to? Ma saj…škoda besed.
20.02.2008 ob 19:01
@bonboniera: Sem si mislila, da bo kdo, ki je te besede že slišal.
@Blaž: Samo da bo mimooo… :p
@diaaa: Edina pametna navsezadnje… Seveda si v veliko pomoč pri darilu, brez tebe ne bi bilo v taki obliki, kot je (še bo heh). Nohtov si ne bom postrigla (čeprav so potrebni resne manikure), torej se priporočam še naslednja dva dneva.
20.02.2008 ob 19:05
Goofa (in vsi ostali): uživajte v svojem maturantskem plesu in ne si preveč ‘belit’ glave z nepomembnimi stvarmi. Tisto noč, boste pomembni samo VI! Naj bo to VAŠA noč! Brez makeupa in glamurja (pa ne dobesedno ;-)), ker na koncu bodo najdragocenejši spomini čustva ujeta v trenutke! Uživajte!!!
22.02.2008 ob 11:48
Ele Be: smo uživali in bila je naša noč… Nepozabno!
24.02.2008 ob 17:35
Čakamo na fotke…
27.02.2008 ob 10:03
Ele Be, jaz jih tudi še čakam… Stric je bil fotograf, zato jih še nimam. Ko dobim, napišem poročilo.
27.02.2008 ob 18:24