Pomlad, hejla ho!
Ura je 23.11 in začuda (ali pa morda vem zakaj?) se me še ne lovi spanec, zato tokrat za spremembo (ker so spremembe pač vedno pozitivne, saj nam pomagajo, da se razvijamo) ena hitra objavica, preden grem delat še za kakšno uro ‘dela pred spanjem’.
Danes se me je nekaj prijelo, nekaj, kar nisem začutila že kar nekaj časa in ta novo stari občutek me je presenetil. Ob bežnem pogledu na prebujajočo naravo, ki mi sicer povzroča nemalo nevšečnosti, se je pojavila želja - po uokvirjanju trenutkov za večnost.
Vzela sem v roke svoj amaterski digitalec, na hitro preverila baterije, ki so izdajale precej klavrno stanje in se odpravila na bojni pohod. Misija: makro fotografije najbolj tečnih makro motivov. Po obsedenem nastavljanju in klikanju in kasneje po pregledu umetnin na računalniku, sem z vso strokovnostjo lahko zaključila: moja povprečno amaterska fotografija se v času nedejavnosti ni izboljšala, zato sem večinske amatersko zblurane fotografije, ki so med drugim posledica amaterskega fotoaparata, lahko črtala in na koncu končala z dvema amatersko sorazmerno zadovoljivima izdelkoma.
Samokritičnost je trd oreh. Ampak recimo, da ga danes prezrem.
