Beyond my word …

Pomlad, hejla ho!

Ura je 23.11 in začuda (ali pa morda vem zakaj?) se me še ne lovi spanec, zato tokrat za spremembo (ker so spremembe pač vedno pozitivne, saj nam pomagajo, da se razvijamo) ena hitra objavica, preden grem delat še za kakšno uro ‘dela pred spanjem’.

Danes se me je nekaj prijelo, nekaj, kar nisem začutila že kar nekaj časa in ta novo stari občutek me je presenetil. Ob bežnem pogledu na prebujajočo naravo, ki mi sicer povzroča nemalo nevšečnosti, se je pojavila želja - po uokvirjanju trenutkov za večnost.

Vzela sem v roke svoj amaterski digitalec, na hitro preverila baterije, ki so izdajale precej klavrno stanje in se odpravila na bojni pohod. Misija: makro fotografije najbolj tečnih makro motivov. Po obsedenem nastavljanju in klikanju in kasneje po pregledu umetnin na računalniku, sem z vso strokovnostjo lahko zaključila: moja povprečno amaterska fotografija se v času nedejavnosti ni izboljšala, zato sem večinske amatersko zblurane fotografije, ki so med drugim posledica amaterskega fotoaparata, lahko črtala in na koncu končala z dvema amatersko sorazmerno zadovoljivima izdelkoma.

Samokritičnost je trd oreh. Ampak recimo, da ga danes prezrem.

Maturantski ples: foto

Naš maturantski ples, enkraten in opevani dogodek ob koncu gimnazijskega šolanja, se je zgodil prešnjo soboto, 23. 2. 2008. Po živčnih pripravah, ki so svoj prav veličasten vrhunec dosegale tri dni pred plesom, je bilo na koncu vse super. Konec dober, vse dobro. Tudi bolečine in negotovosti se pozabijo ali pa je morda prav zaradi njih to - to.

Obnove ne bom pisala že zato, ker sem vse do danes čakala na slike polna navdušenja in idej o čem pisati, sedaj pa več nimam volje. Sem se pa odločila, da se ne poročim. Glede na to, koliko organizacije in izgubljenih živčnih celic me je stal navaden maturantski ples; kaj bi bilo šele pri poroki? Ne rabim vedeti … Beri naprej

Limone, limete in ostali pregovori

                              ’The’ lime photo (aka - Gabi, law ya)

Moja plavost je danes spet imela svoj dan in skrajno darežljivo delila priceless nasvete in ljudske modrije. Med pogovorom o podobnostih med Jezusom in nočete-vedeti-kom ter skrajnem navdušenju nad možnostjo, da drugo leto naša sveta trojica ostaja trojica tudi v Ljubljani, je padlo še trenutnostno navdušenje nad novim postom. Logiš.

Torej surfam po netu (matr je ta izraz že zlajnani) in si najdem lepo najlepšo slikco za novi postek, nakar jo v svoji očaranosti pokažem tretjini trojice: “Btw, da ne bi slučajno uporabila te slike, jaz jo imam že dolgo med favourites!” mi zagrozi Gabi. Moj plavi jaz pa odgovori: “Kdor prej pride, prej melje, draga!”

Tako jaz sedaj meljem svoje žito in sem nasploh zelo nesramna. Limonce in limete priporočam tudi v realnosti, tukaj zaenkrat le ‘the’ slikca najlepše limete tega večera in njenih dveh nasprotnic, ki sta pristali na drugem in tretjem mestu.

Bonus: nasvet za javnost (ko sem že v elementu): menda zdravilnost C vitamina deluje tudi preko misli, če se le dovolj skoncentriraš - so give it a shot.

Lloret in maturanc - foto

Po enem tednu sem v posest dobila dvd z vsemi slikami, ki so na maturancu nastale. Ljudje, 4,20 giga slik! Izbrala sem jih nekaj. Verjetno niso najbolj zanimive, so mi pa všeč, saj s sabo nosijo veliko spominov. Opravičujem se, da sem na skoraj vseh tudi jaz. Nimam duše izpostavljati drugih sošolk in sošolcev in si s tem nakopati morebitni bes zaradi javnega razgaljevanja in podobno.

Me tri, ki smo vedno skupaj. V tej foto reportažici se bomo pojavljale največ. Po vrsti smo: Gabi, Janja in jaz. Slika slikana na nekem pločniku sredi Barcelone, ko smo po naporni noči vsi komaj čakali, da se nekam usedemo.

Slike s plaže so omejene na mene. Hah. Če hoče še kdo od sošolcev pokazati kopalke, pliz let mi nou. Ta slikca mi je ena najljubših, saj prav pooseblja duh maturanca. Dnevni, seveda.

Moj klobuček in jaz. Še ena totalno poletna in totalno morska.

Jaz in pedolino. Nekega lepega sončnega dne, ki je kasneje sicer postal oblačen, smo se odločili in si najeli ta vodna plovila. Bil bi greh, če se ne bi vsaj enkrat podali malo dlje na morje!

“Jaz sem bager!” je rekel David in se zakopal v pesek. Treba je priznati, ročna dela so mu res sedla. Ko je Nejc praznoval rojstni dan, se je David potrudil in za vsako od osemnajstih čajnih svečk naredil zavetje. Da bi veter ne ugasnil plamenčke.

Ko si nismo namakali naših ritk, smo se sprehajali po več ali manj zanimivih ogledih. Ta slika je posneta na enem izmed manj zanimivih ogledov, pred srednjeveških mestom. Na srednjeveškem mostu, ki vodi do mesta. Filmsko.

Tudi ta slika je posneta na ogledu v nekem kvazi ribiškem mestecu, ki je sedaj seveda že nekaj časa turistično. Objavljam jo izključno zato, ker me je totalno nasmejala, ko sem jo prvič videla. Z gotovostjo lahko razglasim, da je slika zmagala v kategoriji najbolj zbediranih slik maturanca! Na teh rožah smo sedele in si želele, da bi bile nekje drugje, 45 min. It felt like a year.

Španski mačoti? Neeh, naši fantje in sombreroji. Da smo se res vsi počutili kot turisti. So bili pa cute, je treba priznati. In zelo domiselni, ko jih je bilo potrebno z letalom prepeljati domov.

Nejc in njegov 18. rojstni dan. Veliko zabave z nabavo torte in veliko zabave z rezanjem le-te. Mislim, od kdaj se torta reže v kocke? Hehe. Pred tem smo raztočili (razredničarkin!) šampanjec in nazdravili, Nejc pa je podal predsedniški govor.

Plaža drugi, mogoče tretji dan. Del naše družbe, ki je na fotografiji in vsi ostali smo se imeli super. Saj je vidno, a ne? In vsak komentar je odveč.

Jaz in Janja. Baje sve na tej fotografiji zelo zagoreli, zato jo objavljam, hehe. Ritka na brisački in fotkanje vse na 5 min, vmes pa kozarec malibu-kole… Ena najlepših rutin.

Še ena iz serije slik, posnetih na plaži v poznih nočnih urah. Glavna trojica je znana že vsem, desno pa se nam je pridružila še Anja.

Beri naprej

Utrip morja

Pesek in školjke spominjajo na morje veliko bolj živo kot fotografije, zato sem jih ujela za steklo in zasidrala v svoji sobi.

Zeleni možiček

Malo igračkanja s fotoaparatom in makro motivi…